Črnogorski predsednik Jakov Milatović se je s soprogo Mileno na povabilo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna udeležil tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. Obisk na Dunaju je služil kot platforma za utrjevanje diplomatskih vezi med državama, pri čemer je Milatović izpostavil Avstrijo kot ključno podpornico Črne gore na njeni poti v Evropsko unijo. Predsednik je ob tej priložnosti podal ambiciozno napoved, da bo leto 2026 prelomno, saj naj bi država takrat zaključila vse ključne obveznosti za polnopravno članstvo v povezavi. Srečanje obeh predsedniških parov v prestižnem okolju dunajskega Musikvereina simbolizira tesno sodelovanje in prijateljstvo med Podgorico in Dunajem. Milatović se je avstrijskemu kolegu zahvalil za kontinuirano podporo in poudaril, da Črna gora ostaja trdno zavezana evropski agendi. Dogodek je bil priložnost za neformalne pogovore o prihodnosti regije Zahodnega Balkana v luči širitvenih procesov, kjer Črna gora trenutno velja za najnaprednejšo kandidatko.

Bolgarija je novo leto 2026 pričakala kot polnopravna članica evroobmočja, kar je premier v odstopu Rosen Željazkov označil za strateški korak, ki državljanom in gospodarstvu prinaša večjo varnost ter finančno stabilnost. Po njegovih besedah vstop v območje skupne valute predstavlja trden temelj za višje prihodke in bolj konkurenčno gospodarstvo. Država je leto 2025 zaključila z bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov in več kot triodstotno gospodarsko rastjo, s čimer se je uvrstila med pet najhitreje rastočih gospodarstev v Evropski uniji. Vodja stranke GERB Bojko Borisov je poudaril, da prevzem evra ni bila zgolj menjava valute, temveč civilizacijska izbira, ki je od političnega razreda zahtevala prednost državniškim interesom pred populizmom. Borisov je izpostavil, da se je BVP od leta 2006 povečal za štirikrat, Bolgarija pa po njegovem mnenju ni več najrevnejša članica povezave, temveč se je vrnila na zemljevid razvitih evropskih držav. Kljub notranjepolitičnim dinamikam in napovedanim volitvam ostajajo ključni cilji finančna disciplina in institucionalna usklajenost.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.